Čevljarska zbirka Pavla Jazbeca
Zgodovina čevljarstva na Slovenskem v čevljarski zbirki Pavla Jazbeca
Pavel Jazbec je svojo čevljarsko obrt začel že leta 1978 na bogatih temeljih svojih prednikov, katerih pot si lahko ogledate v prvem delu zbirke. Večji del prostora je posvečen njegovi zgodbi, vse od čevljarskih začetkov do današnjih sodobnih izdelkov.
Del zbirke je namenjen tudi zgodovini tovarne Planika, kjer si med drugim lahko ogledate tudi kopita, ki so bila uporabljena za izdelavo čevljev za maršala Tita in njegovo ženo Jovanko.
Ob zbirki lahko tako danes kupite kremo za negovanje čevljev, smrekovo mazilo in unikatne natikače Tarzan. V primeru nakupa izdelka je ogled zbirke brezplačen.
Informacije
Vstopnina 2,00 EUR/osebo.
Po dogovoru možnost vodenja po Poti teh zvonov.
T: 051 631 464
KJE SMO
Vir: Visit Tržič / Foto: Gašper Golmajer
Kdo smo?
Družina Jazbec se je s čevljarstvom ukvarjala že pred drugo svetovno vojno in tako danes s tradicijo nadaljuje že tretja generacija. Prva, še predvojna delavnica, je bila v Tržiču. Delovanje te, že precej dobro opremljene proizvodnje s kar nekaj zaposlenimi, so prekinili nacionalizacijski postopki po vojni, zaradi katerih je večina družinskih podjetij ostala brez strojne opreme, materiala in delavcev.
Ker pa je bila v Tržiču čevljarska tradicija, je znanje izdelovanja obutve ostalo med ljudmi. Dokaj kmalu so se v hišah po Tržiču začele zaganjati enostavne proizvodnje. Izdelava obutve je potekala povsem ročno in ni bilo potrebnega drugega razen materiala, znanja in ročnega orodja.
V veliki družini Jazbec se je vse vrtelo okrog čevljev. Tako so se v družini nekateri ukvarjali z izdelavo, drugi pa tudi že s prodajo obutve na trgu bivše Jugoslavije.
Sprva se je obutev izdelovala enostavno, ročno, z orodji. Kasneje se je v proizvodnje vpeljevalo stroje, zmogljivosti so se večale in obutev se je prodajala po trgovinah celotne Jugoslavije.
Po slovenski osamosvojitvi je Pavel Jazbec vpeljal proizvodnjo linijo za izdelovanje direktno brizgane obutve s poliuretanskim podplatom. Tovrstna obutev je izredno udobna, lahka in mehka. Vse od takrat so vsi izdelki podjetja narejeni po tej tehnologiji.
Pot je darežljiva z vrtačami, dolinami in jamami.
Zato je bilo tu vedno veliko dobrih skrivališč. V Udin borštu so imeli nekoč močno središče rokovnjači, fantje, ki niso hoteli služiti vojske, ki je v času francoske oblasti trajala 7 do 14 let. V Udin borštu so imeli pomembne sestanke, rokovnjaške poroke in večkrat na leto veseljaške zabave.
Z vami so mogočni gozd, sončni travniki in prijazne vasi.
Kolovozne poti se mehko vijejo naprej. Domačini so na poti postavili tri znamenja, vsako z majhnim zvonom. Če imajo otroci cilj, da bodo pri znamenju pozvonili, jim je pot zanimivejša in korak hitrejši. Pijača ali malica na klopi poleg znamenja pa jim sprehod spremeni v spomina vreden izlet.
Ste že objeli lipo, staro več kot 500 let?
Lipa stoji v Žiganji vasi ob Poti treh zvonov. Koliko ljudi se mora prijeti za roke, da jo lahko objamejo? Koliko otrok gre v njeno votlo deblo? Nikoli ne boste vedeli, če ne preverite sami.
Vir: Visit Tržič
OPIS POTI: